TURE 2005

Pannonia

2010-04-30T23:02:00.034+02:00

Pot v Panonijo se neizogibno začne v Prekmurju.

Murska Sobota

Pester panonski jedilnik vselej vsebuje močno, s papriko začinjeno mesno čorbo. Na poti smo dokumentirali več različic. Prekmurska je poznana pod imenom ...

... bograč. (Murska Sobota, Hotel Zvezda) Ocena: *

Panonsko aklimatizacijo smo naredili s dvodnevnim postankom na enem kmečkem turizmu na Goričkem. Bograč: **

Piknik.

Goričko je krajinski park, karkoli že to zares pomeni glede zaščite okolja, ki je tam res blazno lepo. Tam živijo tudi vidre, ki si jih že dolgo želim videti v naravi. V enem potoku mi je uspelo najti mrtev primerek, žalostno. Domačini so menili, da je verjetno pojedla strup za podgane.

Okoli Bukovniškega jezera

Ex-vidra - v pogovoru mi je en domačin zaupal, da jih ne marajo preveč, ker kradejo ribe iz bližnjega ribnika, zato jim nekateri nastavljajo strup.

Na Madžarski meji

Naša baza v Panoniji je kraj Heviz blizu Blatnega jezera. Njegov razlog za obstoj je največji termalni vrelec v Evropi, pravzaprav termalno jezero. Precej fascinantna reč, celo jezero velikosti recimo Podpeškega jezera ima temperaturo 29 stopinj. V globini 40m je zelo močan izvir, ki baje v 28 urah zamenja vso vodo ...

Jezero Heviz

Park ob jezeru

Takoj nad Hevizom je grič z vinogradi in številnimi zidanicami-gostilnami - heuriger, kot nekakšen Grinzing, recimo. Zelo luštno za večerjo in bokal lokalnega.

Zdaj pa zaresni Balaton. Polotok Tihany na severni obali je zelo lušten, vsebuje vasico in dve pod-jezeri v kalderah starih vulkanov. Vse skupaj je nacionalni park z markiranimi stezami za pohode ...

Tihany

Znamenitost polotoka so kamniti stebri kamnine gejserit, ki so nastali na mestih starih mineralnih vrelcev - ali nekaj takega.

Pravi Balaton

Slamnate strehe nad jezerom. V bistvu me je precej presenetila modrikasta barva jezera.

Baročna palača Festetics v Keszthelyju

Anti-mongolska in proti-turška trdnjava Sümeg

Na gradu

Takoj severno nad Balatonom se teren dvigne v gričevje Bakony, ki je sedaj vključeno v velik nacionalni park. Pokrajina je strašno zanimiva, tako geološko (bazaltno gričevje), naravno in kulturno z zelo lepo ohranjenimi tradicionalnimi vasmi. Naslednje fotke so od tam.

Dolina Kal

Trabant v vasici Salfeld

Vaška arhitektura

Star kamnolom bazalta, ki so ga spremenili v geološki muzej na prostem.

Pokrajina

Treking skozi panonsko džunglo

Zahodno od Balatona je serija manjših jezer - Kis Balaton - , ki so bila včasih del jezera, sedaj pa so zamočvirjena mokrišča in tudi zaščitena v okviru parka. Super zadeva, raj za ljubitelje močvar in ptičev.

V močvirje se izliva reka Zala

Na enem otoku so uredili opazovalnice za ptiče in do njega postavili zanimivo leseno brv

Znani močvirski vodič.

Nostalgija

2007-11-24T17:36:00.000+01:00

Ačo je zadnjič skeniral strare diase iz turškega tripa, leta dva pa tri :)

Sarajevo

2007-11-20T13:38:00.001+01:00

Havana bar

Walter brani Sarajevo

Glinščica, Kras

2007-11-05T13:39:00.001+01:00

Evil Eye, Volčji grad

Cvetje v jeseni - Nadrožica

Sprehajalna pot po nekdanji trasi železnice nad dolino Glinščice

Bogomoljka

Mojstrova spalnica

Brokoli

Kaki

Slap na Krasu! (Glinščica: odlični opisi poti)

Bor

Bobč&Žušč

Rumeno

Rdeče

Zeleno

Logarska

2007-11-01T21:40:00.000+01:00

Črn, črn gozd

Visoke

Emm, Ojstrica?

Orlovo gnezdo

LM/2

2007-10-30T11:45:00.000+01:00

Ni bil ravno stelarni performans, zdelal me je nahod, a vseeno ... vsaj to, da so me Kenijci prehiteli samo enkrat ;)

Lepa reč

2007-10-15T17:31:00.001+02:00

... in naj taka tudi ostane, predlaga danes Umanotera; veliko dobrega radikalnega okoljišenja: Montbiot.

Dolenjska

2007-09-09T19:30:00.000+02:00

Cvičk bo.

Ni vina brez mačka.

Olimp

2007-08-26T17:30:00.000+02:00

Moni Agias Triados

2007-08-13T17:01:00.000+02:00

For your eyes only: druga lokacija.

Beograd

2007-07-17T11:10:00.000+02:00

Simpathy for the History

Punta križa

2007-07-12T14:59:00.000+02:00

Pirka

Črv in knez

Podvodni val

Salpe

Črv in pirka

Strunjan

2007-07-04T11:56:00.001+02:00

(Od strunjanskega kopališča plavaš JV do plavajočih sodov školjčišča. Ne vznemirjaj klapavic, grizejo!)

Peugeot 104

2007-06-18T11:39:00.000+02:00

Seveda obstajajo številne vrste turizma, obstaja alpinizem in nedeljsko planinstvo, počitnikarjenje, rukzakarjenje in romanje, piknikiranje, kolesarjenje in avtobusarjenje, športanje ... A le en turizem je kraljevski - avto-moto turizem!
Tako je vsaj prepričan dr. J., ki si je zadnjič na videmskem avtoodpadu za ducat evrov nabavil vozen primerek Peugeotja 104 rdeče barve. Nekaj utrinkov iz testne vožnje. In ja, vse se je izteklo OK ;)

Ogrevanje

"Stošterko moraš naterat nad 5000, da zares oživi!"

Francosko podvozje

"Ne smem ga preterat ..."

La Lubiane

2007-05-05T18:36:00.000+02:00

Piere Vidal karakterizira provansalski feeling ...

Z vsemi pljuči vdihavam
zrak, ki iz Provanse polje;
kajti zdi se mi najbolje
prav vse, kar od tam prihaja.
In ko hvalijo ta kraj,
se razlezem v smehljaj,
tako se duša mi naslaja.

Okolica Vencea

... in nadaljuje z geografsko določitvijo:

Ne poznam pokrajine bolj mile,
kot je ta, ki gre od Rone
proti Venceu, ter jo morje
in Durence zapirata: pile
bi moje oči to slast za vedno!
Tu srce sem pustil in besedo,
zanjo, ki nesrečnikom pomaga.

Vence

Povsem naključno oziroma sledeč Michelinu je Vence dejansko tudi zadnja postojanka najine provansalske poti. Omeniti velja vsaj gostilno Le Vieux Couvent in nenavadno ime krajevnega vodotoka: La Lubiane! Nekoč bom poiskal izmuzljivo publikacijo Franceta Bezlaja Slovenska vodna imena (po cobisss: 1958, separat), mogoče ima kaj povedati na to temo ... Kakorkoli, od oka bi stavil na etimologijo iz alluvies ali adluvies, poplavna voda ...

Saint-Paul de Vence, razgled proti Cagnes-sur-Mer

Saint-Paul je nekoliko drugačna zgodba - mogoče je še najbolj primeren izraz za to stanje muzeifikacija. Pa nočem reči, da vas ne bi bila čedna, nasprotno. Samo nekaj si ji je zgodilo, zaradi česar ne deluje več kot realno bivališče, ampak kot, kaj pa vem, artefakt. V resnici je kar nekaj krajev na tem koncu, ki se jim je to zgodilo.

Saint-Paul, prodajna galerija

Med drugim je očitno, da je Saint-Paul nekakšno središče art tradea. Koliko je stvar resna in koliko je pofla, težko presodim - no, vsekakor je pofel v večini, vsaj kar se tiče zadev, ki so na očeh. Po drugi strani pa sva se recimo z Lejlo zapletla v pogovor z starinarko, ki je prodajala resne zadeve. In pod resne mislim resne, kot recimo rdeče črna atiška vaza iz četrtega stol. ali helenistične plastike ...

Muzej Fundacije Maeght

Je pa Saint Paul za svojo bazo izbral eden ključnih pariških gleristov Aime Maeght v času, ko je klasična moderna umetnost prav-tu močno dogajala. Za zbirko delc svojih frendov Giacomettija, Mirója, Chagalla, Braqueja in drugih mu je prijatelj Sert sprojektiral tole hišo. Neverjetna zadeva.

Hiša z rogovi

Akvarij v Musee Oceanographique v Monacu

Najbolj centralni del Riviere, torej recimo med Nico in Monacom, ob morju povezujejo tri vzporedne ceste. Prva, Corniche Inferieure, gre ob morju, druga, Moyenne Corniche leži malo višje, najvišje nad morjem pa se vije legendarna Grande Corniche. Tu divjata Grace Kelly in Cary Grant v To Catch a Thief ... Na fotki levo Cap Ferrat, desno Eze.

La Grande Corniche

Eze je še en tak kraj, za katerega bolj ali manj velja ob Saint Paulu omenjeno. Je pa historično ena prvih turističnih vročih točk na Obali - med drugimi je tu letoval Nietzsche, ki naj bi, tako lokalna legenda, na svojih sprehodih med Ezeom in morjem zasnoval tretji del Zaratustre. Še nekoliko zaneslivejši vir navaja, sklicujoč se na korespondenco, da je Nietzsche na tej poti sestavil poglavje "O starih in novih tablah". Denimo: "Okoli sebe zapiram kroge in svete meje; čedalje poredkejši se vzpenjajo z menoj na čedalje višje gore: zidam gorovje iz čedalje bolj svetih gor. - Ampak kamor se že hočete vzpenjati z menoj, o bratje moji: glejte, da se ne bo z vami vzpenjal kak prisklednik!"

Nietzschejeva pot

Nietzsche o Nici:"Pred nekaj dnevi sem se zavedel, da to mesto, ki ga ne morem več zamenjati za nobeno drugo, v svojem imenu vsebuje zmago. In ko boš slišal, da, da se trg, na katerega se odpirajo moja okna, imenuje 'Trg Fokejcev', se boš morda kot jaz nasmehnil resnično velikanskim kozmopolitanskim implikacijam tega imena. In resnično so se nekoč tu naselili Fokejci. A vendar, v teh imenih odzvanja nekaj zmagovitega, nekaj ultra-evropskega, nekaj zelo tolažečega, kar mi govori 'Tu si na svojem pravem mestu'. (D.F. Krell, The Good European - Nietzsche's Work Sites in Word and Images, Universitiy of Chichago Press 1997)

Nica

Cannes

2007-05-04T18:55:00.000+02:00

Raznorazni kulti - Provansa jih je polna. Na poti proti kultnemu Cannesu sva naredila detour do kraja Saint-Maximin-la-Sainte-Baume , ki je bil z baziliko Marije Magdalene center kulta te nekoliko kontroverzne svetnice, prostitutke, Jezusove najbližje spremljevalke, apokrifne prve učenke, ljubimke, žene ...

Sarkofag in relikvarij Marije Magdalene

Po že omenjenem centralnem srednjeveškem provansalskem mitu so Marija Magdalena, Maksimin in družba po čudežu pristali na provansalskih obalah Camarguea. Marija se je umaknila k puščavniškemu življenju v votlini v bližnjem gričevju Saint-Baume (Sveta špilja), po smrti pa jo je Maksimin pokopal v to kripto, ki so jo "našli" v 13. stol in okoli nje zgradili sedanjo cerkev, ki je postala središče kulta.
Dimenzija spontane religije: mit, vezan na domače kraje, sveta žena iz gorske votline, magična moč fetišev - relikvij (glava MM je še danes predmet čaščenja v cerkvici La Saint Baume pri votlini) . Pa še navezava na svetopisemsko zgodbo: skesana grešnica, implicitna seksualna dimenzija razmerja med Jezusom-učiteljem in učenko, podreditev grešne ženske in kaj vem še vse mogoče, je povzročilo strašansko priljubljenost kulta MM. Zanimivo, da je še danes tako močna in privlačna za pop kulturo.
Druga zgodba je, kako je institucionalna religija s sistemom svetniških kultov v srednjem veku vselej znova uspela integrirati magično-mitsko religioznost v teološko-političen sistem cerkve. Sistem svetnikov vključuje kult prednikov (npr. svetnik zavetnik mesta) -, politeizem in animizem (panteon svetnikov in svetih krajev), mitologijo (življenja svetnikov), magijo in fetišizem (relikvije in priprošnje) ... Večin svetišč je pravzaprav nastala in dosegla priljubljenost okoli teh določil - romanska bazilika je zrasla na mestu groba svetnika, itd ...

Bazilika in orgle

Francoska revolucija je kulte rušila in hkrati postavljala nove. Zgodba teh Isnardovih orgel iz l. 1772 je močno zanimiva: revolucijo so preživele po zaslugi Napoleonovega mlajšega brata Luciena Bonaparteja, ki je bil v obdobju terorja lociran tu in je orgle baje rešil tako, da jim je dodelil revolucionarno funkcijo - na njih so pač igrali Marsaljezo, med tem ko so cerkev uporabljali za skladišče hrane.

Corniche de l'Esterel

Tu je Azurna obala pravzaprav oranžna. Razlog: masiv Esterel je v nasprotju z večino kraške Provanse vulkanskega izvora. Kamnina: riolit (kremenov porfir).

Cannes, La Croisette

Palais des Festivals

Paviljoni ...

... in WC

Zlata palma 2007 - 4 Mois, 3 Semaines Et 2 Jours

Okra

2007-05-03T17:30:00.000+02:00

Deževen dan - potikanje po bližnji okolici najine vasi v nizki prestavi.

Oker vas Russillon

Okra je, če sem prav razumel, z železovimi oksidi bogat kremenov peščenjak. Vsekakor so iz nje pridobivali pigment barve - oker! Gotovo zgodovina pigmentov skriva še kak zanimiv detajl, a v tem trenutku mi na misel pride le ta: živo rumeno barvilo, ki so ga uporabljali so holandski mojstri ala Vermeer, ni bilo pridobljeno iz okre, tamveč iz urina goveda, krmljenega z mangovimi listi. Baje. ;)

Kamnolom okre

Barve in ...

... oblike.

Še en pogled na

sivko, goro Luberon,

na Saignon in hermeliko.

Luberon

2007-05-02T14:59:00.000+02:00

je zgodba o uporu. A najprej nasvet turistu: če raziskuješ ta konec, je Saignon prava baza. In če iščeš hotel, je "Chambre de sejour avec vue ..." prava hiša. Razgled močno specifičen!

Glavni trg

Pogled iz chateauja nad vasjo

Štenge na chateau

"Chambre de sejour avec vue ...": hodnik, vrt, salon s klavirjem ...

Še enkrat, Luberon je povezan z zgodbami o uporu. Če bi obstajalo kaj takega, kot zgodovinska pravičnosti, si je Luberon moderni uspeh močno zaslužil. Od centrov nekoliko odmaknjena hribovska dežela je zatočišče heretikov, odpadnikov, mnenjskih delikventov ... Recimo valdižani, stari heretiki, ki so nekako preživeli albižanske križarske vojne proti predvsem katarski, a tudi drugim herezijam južne francije v 13.stol. ("Caedite eos! Novit enim Dominus qui sunt eius" - Pobijte vse, bo že Bog poskrbel za taprave ...) in se kasneje na novo definirali kot protestantska ločina ... . 9. in 10. aprila 1545 je katoliška vojska požgala uporne Luberonske protestantske vasi in trdnjave, tudi Saignon in trdnjavo Fort de Buoux. Bog je prebiral 3000 duš ...

Ruševine Fort de Buoux

Še en upornik je imel bazo v Luberonu, Markiz de Sade. V vasi Lacoste stoji njegov družinski Chateau de Lacoste, kamor se je zatekal v obdobjih, ko mu je drugod grozila ječa. Lahko domnevamo, da je božanski markiz tu izvajal svoje revolucionarne eksperimente s človeško naravo? Français, encore un effort si vous voulez être républicains, Francozi, še en korak je potreben, če želite biti republikanci, je vizionarsko zapisal mož, ki se je zavedal, da je pot svobode v skrivnostih želje ...

Chateau de Lacoste

Sosednji Bonnieux

Čez hrib pa vas Lourmarin, kjer je živel Albert Camus. Naslednji , ki je definitivno izbral nevarno pot svobode.

Chateau Lourmarin

Pred staro provansalsko prestolnico Aix opomba o zgodovini dežele, ki je v resnici tudi sama nekoliko ekscentrična - no, le če za center priznamo severnjaški Pariz. Ime izhaja iz rimskega neformalnega imenovanja province Gallia Transalpina (kasneje Galia Narbonensis), ki so jo zaradi tesne povezanosti z Rimom navajali kot Provincia nostra ali kar Provincia. V post-karolinškem mešanju kart področje ni pripadlo zahodnofrankovskemu kraljestvu (iz katerega se je kasneje razvila Francija), ampak temu, kar bo postalo nemško cesarstvo. Zaradi takšne situacije v veliki meri samostojni fevdalni "državi", so od 10. do 15. stoletja vladali provansalski grofje različnih rodbin - Arleške, Barcelonske, Anžujske, do Karla III Valois-Anžujskega. Ta je brez dedičev umrl l. 1481 in po njegovi smrti je Provansa pripadla francoskemu kralju Ludviku XI (vladarju, ki si je zaradi svoje politične pragmatičnosti in spretnosti pridobil cinični naziv l'universelle araignée , univerzalni pajek) ter de facto postala del Francije.

Dobri kralj René, René I Anžujski (1409-1480), kralj Neaplja, Jeurzalema in Aragona, zadnji pomembnejši vladar samostojne Provanse. Aix-en-Provence

Zdi se mi, da pravi provansalski patrioti te združitve nikoli niso proslavljali povsem iskreno. Kanec resentimenta čutim v verzih Frederica Mistrala, ki v pesnitvi Mirea opisuje dogodek. (Mirea je napisana v provansalščini, ki jo je Mistral v 19. stol. ponovno poskusil aktivirati kot jezik literature, kar je v časih trubadurjev seveda že bila - menda je celo Dante resno razmišljal, ali naj Božansko komedijo napiše v kultivirani provansalščini, ali v tedaj sveži in neliterarni italijanščini.)

Aix-en-Provence

Mistral, Mireja, 11. spev:

Kot vsaki stvari, ki je umrla,
pozaba nam je grob zastrla.
Provansa pela je in stekel čas na mah.
Ko v Rodan zlije se Duransa,
v trenutku izgine vsaka šansa:
kraljestvo radostno Provansa
nazadnje Franciji zadremlje na rokah.

"Sestro ti, Francija, predajam,"
reče njen zadnji kralj. "Odhajam.
Stopita trdno združeni v prihodnji čas.
velike ji naloge izroči,
doda lepoto tvoji moči;
izmakneta se uporni noči,
da se zedinjenima zablešči obraz."

Fontaine de Vaucluse

2007-05-01T19:11:00.000+02:00

Vzhodno od Avignona se nad dolino Rone vzpenjajo tri hribovja, Mont Ventoux, Vaucluška planota in Luberon. "Tista prava" podeželjska Provansa: hribčki, vinogradi, sivka, vasice in to ... Geomorfološko pa - kras!

L'Isle-sur-la-Sorgue

Mestece L'Isle-sur-la-Sorgue je dejansko nekakšen otoček, ki ga obliva reka Sorgue. Najslavnejši sin La-Sorgueški pa je pesnik Rene Char. Preveden tudi v slovenščino; ker nimam knjige, odlomek v izvirniku.

Garçon! Un poeme, s'il vous plait!

Posvečeno popotniku Rimbaudu:

...
Cet élan absurde du corps et de l'âme, ce boulet de canon qui atteint sa cible en la faisant éclater, oui, c'est bien là la vie d'un homme! On ne peut pas, au sortir de l'enfance, indéfiniment étrangler son prochain. Si les volcans changent peu de place, leur lave parcourt le grand vide du monde et lui apporte des vertus qui chantent dans ses plaies.
Tu as bien fait de partir, Arthur Rimbaud! Nous sommes quelques-uns à croire sans preuve le bonheur possible avec toi.

L'oreille-sur-la-Sorgue

Kras. In Sorgue je kraška reka, nemara celo najbolj znana takšna. Kakih deset kilometrov ob toku navzgor skupaj z množico domačih izletnikov pridemo do izvira, ki je na koncu kratkega kanjona - "zaprte doline" oziroma vallis clausa; od tod ime Vaucluse za izvir, kraško planoto nad njim in celoten departma.

"Bistre, sveže, sladke vode"

V Fontaine-de-Vaucluse (ime izvira in bližnje vasi) je nekaj let živel Petrarca, kar je razlog velikega dela slave tega kraja. Opeva ga, seveda skupaj z Lauro, v pesmi Bistre, sveže, sladke vode ( Chiare, fresche et dolci acque; Canzoniere, 126) Je prevedena v slovenščino?( Za vsak slučaj angleški prevod . Tudi sicer zelo zanimiva e-knjiga o Petrarci, pesem je treba poiskati v tekstu.) Prva kitica:

Chiare, fresche et dolci acque,
ove le belle membra
pose colei che sola a me par donna;
gentil ramo ove piacque
(con sospir' mi rimembra)
a lei di fare al bel fiancho colonna;
herba et fior' che la gonna
leggiadra ricoverse
co l'angelico seno;
aere sacro, sereno,
ove Amor co' begli occhi il cor m'aperse:
date udïenza insieme
a le dolenti mie parole extreme.

Pri izviru

Ja, Petrarca sicer poje Lauri, svoji "dami", a hkrati opeva lepoto narave! Nov koncept v duhovni zgodovini Zahoda - nikakor ne edini, katerega avtor je pesnik. V kontekstu odkritja Narave kot estetskega objekta je Petrarca popisal svoj vzpon na goro Mont Ventoux (njen simbolni status v Provansi je podoben našemu Triglavu) 26. aprila 1336 in s tem z eno gesto izumil izletništvo, planinstvo in alpinizem - hojo v naravo, vzpenjanje in plezanje na gore ne zato, ker bi bilo to potrebno, ampak ... zato, ker so tam. Lepe, veličastne, vznemirljive, erotične ...

Fontaine-de-Vaucluse, sifon

Kako primerno, da je kraj takorekoč rojstno mesto in sveti gral jamskega potapljanja, ki je po moje najekstremnejši izmed ekstremnih športov. Kratek historiat potapljanja v izvir navaja: 1879 Nello Ottonelli 23m; 1946 J.-Y. Cousteau 46m; 1955 J.-Y. Cousteau 74m; 1981 Claude Touloumdjian 153 m; 1983 Jochen Hasenmayer 205m; 1989 robotska podmornica Spélénaute 308m.

Les Bories

Midva se misva dvignila na Vaucluško planoto (baje je fenomenalna junija, ko cveti sivka), ampak sva krenila proti južnejšemu Luberonu. Bories rečejo kamnitim hišam, katerih arhitektura je pradavna in jih v podobni obliki in pod različnimi imeni najdemo po vsem mediteranu.

Vas Gordes

Gordes - detajl

Gordes

Nedaleč je opatija Senanque, ki zaradi svoje primerne umeščenosti med polja sivke zelo rada nastopa na provansalskih prospektih, vodičih, karticah. V oblačnem vremenu in brez sivke je delovala, no ja, kot hribovski klošter. Notri nisva šla ...

Opatija Senanque

Potem pa proti cilju današnje ture in bazi za naslednje tri dni. Od daleč je bilo videti dobro izbrano! Sajgon, Luberon.

Saignon

Papeške zadeve

2007-04-30T14:56:00.000+02:00

Od dvorov ljubezni k nebeškim dvorom. Bolj ali manj. Iz različnih razlogov (močan francoski kralj, nestabilne razmere v Rimu, izvolitev francoskega papeža Klementa V, ...) je v 14. stol. Avignon za sedemdeset let postal sedež papeškega dvora. Palačica seveda ni umanjkala, največji primerek svoje vrste v gotskem slogu.

Papeška palača v Avignonu. Lepa ali veličastna? ;)

Je resnična zgodba, ki jo pripoveduje Maurice Druon v Les Rois maudits (La Loi des males, pred časom tudi pri nas predvajana kot TV serija) ? Po smrti prvega avignonskega papeža na italijanske in francoske kardinale razcepljena konklave spet ni zmogla izvoliti novega papeža. V Druonovi zgodbi francoski regent, ki favorizira francoskega kandidata Jacquesa Dueza, kardinale zapre v cerkev v Lyonu ter jim z vojsko prepreči izhod in omeji hrano, dokler ne izvolijo papeža. Kardinali so besni in obupani, a hkrati tudi pod pritiskom ne morejo in nočejo doseči dogovora. Rešitev se jim ponudi, ko kardinal Duez na videz na smrt zboli: dobro, pravijo kardinali, izvolimo ga, da nas vladar spusti na prostost, novi papež pa bo tako ali tako umrl in proces se bo lahko začel znova. A ko so Dueza izvolili za novega papeža Janeza XXII, je čudežno ozdravel. Ne vem, do katere mere je ta zgodba resnična, dejstvo pa je, da je francoski papež vladal dvajset let in še utrdil avignonski papeški sedež. No, to palačo sta v resnici gradila šele njegova naslednika.

Notranjost.

Iz starega mostu čez Rono je pogled na obzidje in palačo prav disneyevsko "srednjeveški". Je pa to prav tisti sur le pont d'Avignon, on y danse ...

Pont St-Benezet

Eden izmed uradnih nazivov papeža je pontifex maximus, kar dobesedno pomeni vrhovni graditelj mostov. Titula ima sicer antični historiat, tole pa je naslednji most, natančneje akvadukt, del petdeset kilometrov dolgega vodovoda do Nemaususa (današnji Nimes).

Pont du Gard, akvadukt, ki preči ...

... reko Gardono.

Na koncu, a nikakor ne po pomembnosti, teh papeških zadev: Chateauneuf-du-Pape je vasica in terroir znamenitega vina istega imena. Vreden!

Chateauneuf-du-Pape, vinogradi in reka Rona.

Čez Les Alpilles do Avignona

2007-04-29T21:32:00.000+02:00

Še zadnji pogled na Arles s stolpa opatije Montmajour. Mesto je v resnici postavljeno na nekakšnem skalnatem otoku sredi močvirja - prav tako pa tudi tale bližnja opatija.

Arles

Najprej se mi je zdelo, da glede opatije ni nobene posebej zanimive zgodbe. Potem pa mi je le pozornost pritegnila opomba v Michelinu, da je samostan propadel, ko je zadnji opat, kardinal Rohan, zaradi vpletenosti v afero kraljičine ogrlice padel v nemilost Ludvika XVI. Priznanje: kot otrok sem bil obseden z Vernom in Dumasom. Konsekventno, ogrlica v mojih predstavah spada nekam tja kot črni tulipan, Reform Club in Chateau d'If, Cagliostro ... A vendar! Tale Provansa in njene resnične fikcije ... ;)

Opatija Montmajour, ki jo je Ludvik XVI za kazen zaplenil nesrečnemu kardinalu Rohanu

(V treh stavkih: zarotnica Jeanne de Valois prepriča kardinala Rohana, da si ga kraljica Marija Antoinetta želi za svojega zaupnika. Posreduje pisma med kardinalom in kraljico, a "kraljičina pisma" so v resnici ponaredki, ki jih piše sama Jeanne. Med drugim "kraljica" kardinalu naloži, naj zanjo pri pariškem draguljarju prevzame izredno drago diamantno ogrlico. Kardinal v dobri veri prepriča draguljarja, da mu izroči ogrlico ter jo nato da Jeanne de Valois, ki naj bi jo predala kraljici. Sleparka je ogrlico seveda popokala in izginila. No, zadeva je postala tragikomična, ko je draguljar od kraljice terjal plačilo za ogrlico, ta pa seveda o celotni zadevi ni imela pojma. Kardinal je bil popolnoma osramočen in za nekaj časa zaprt v Bastilli.)

Med Arlesom in Avignonom je gričevje Les Alpilles, na vrhu pa turistom izredno ljuba vasica Baux.

Baux-en-Provence

Po pravici povedano, vas je prav majhna, od trdnjave pa ni kaj dosti ostalo, saj so jo, kakor številne druge provansalske trdnjave, porušili med verskimi vojnami 17. stol. Čisto druga zgodba v srednjem veku: Baux je bil sloveče mesto z več tisoč prebivalci in pomembnim dvorom. Tu je bil v 13. stol. eden glavnih centrov trubadurske kulture, katere del je bilo je bilo na nek način tudi "ljubezensko sodišče", kjer so dvorjanke razsojale o zadevah (dvorske) ljubezni. Eno najbolj znanih takšnih "sodišč" naj bi bilo v Bouxju.

Sivka, nekoliko kortuazna zel

A so ta "sodišča ljubezni" ali "ljubezenski dvori" obstajala resnično ali pa zgolj v literaturi ali morda kot "uprizoritve", je vprašanje. Vsekakor literarnih pričanj o tem precej. Eno recimo (brez vira) navaja Denis de Rougemont v klasiki o dvorski ljubezni Ljubezen in zahod. "Razsodba kraljce Eleonore: 'Vprašanje. Srečni zaljubljenec je svojo damo prosil za dovoljenje, da bi smel izkazati čast neki drugi: dama mu je to dovolila. ... Po mescu dni se je vrnil k njej in trdil, da v tisto prvo damo ni bil zaljubljen, ... pač pa je hotel zgolj preizkusiti stanovitnost svoje gospodarice. Ta pa mu je odrekla ljubezen, saj naj bi se pokazal nevrednega s tem, da je prosil za tako dovoljenje in ga tudi sprejel. Razsodba kraljice Eleonore. Narava ljubezni je taka: ljubimca se pogosto pretvarjata, da si želita drugih prigod, da bi se prepričala o zvestobi in stanovitnosti ljubljene osebe. Če pa bi s podobnim izgovorom zavrnili objeme ali nežnosti ljubljene osebe, bi bila to kršitev pravice zaljubljencev, razen v primeru, če bi bili prepričani, da ljubimec ni izpolnil svojih dolžnosti in se odpovedal obljubljeni zvestobi.' "

Čez prijetni St-Remy-de-Provence (mimogrede, rojstni kraj še enega čudaškega provansalca, Nostradamusa) proti Avignonu.

St-Remi-en-Provence

Evo nas v Avignonu. Avto v tole garažno hišo, katere fasada je dejansko poraščena! (Mahovi, praproti, trave ...)

Pogled skozi hotelsko okno, pa spat.

Arles, Camargue

2007-04-28T11:02:00.000+02:00

Kot me je že pred potjo opozoril sosed: tisti kraj ima posebno svetlobo. Kako primerno, da je Arles fotografska prestolnica Francije. Prvič, tam je najboljša fotografska šola, École Nationale Supérieure de la Photographie; drugič, absolutno centralni vsakoletni fotografski dogodek, Rencontres d’Arles. Pa Voies Off, mlajši avtorji, močno zanimivo! Trenutno pa sedmi festival foto nagic in nagcev, tokrat posvečen fenomenalnemu Jeanloupu Sieffu; žal zamudila za par dni.

La grande ecole

No, ne bodimo sentimentalni. Šola je off, so počitnice, je sobota, tržni dan. Školjke? Ne v celoti. Posebej zanimiva je zadeva zgoraj levo, "Les violets". Francozi jedo marsikaj, tole pa je vrsta kozolnjaka, Microcosmus sabatieri. Ne dam roke v ogenj, ampak spominja me na neko zadevo, ki mi jo je enkrat dal za probat ribič na tržnici v Rijeki, ko sem ga spraševal, kaj je ta meni neznana žival. Zadevo, imenoval jo je "morsko jaje", sem (surovo) pogumno pogoltnil in se v nadaljevanju dopoldneva moško boril s slabostjo. Sicer pa naj bi imelo nore afrodizične lastnosti;).

Tržni dan v Arlesu

Svetlobo Arlesa je izkoriščal Van Gogh. Vincentova hiša, Nočni Arles, Most, itd - dvesto slik in sto risb! Tole pa je eden izmed azilov, kamor se je mojster zatekal v obdobjih tesnobe. Vrt je upodobljen. Danes galerija.

Espace Van-Gogh

Mesto se izteče v legendarni Camargue, ogromno močvirnato delto Rone.

Plamenci v slani laguni Etang de Gines

Mistral o Kamargi (Mireja, 10. spev)

"Po sinji kupoli od vzhoda
blešči se sonce do zahoda,
močvirje krona, ki na njem ne živi nič;
le včasih prav na robu neba
zagledaš sivega galeba
in senco kril, ali pa zgreba
po mlakah dolgonog in samotarski ptič."

Elegantni ptiči!

Po provansalski legendi naj bi se v Camargue, pri današnjem mestecu Les Saintes-Maries-de-la-Mer, izkrcala ladja s celo kompanijo svetopisemskih in v srednjem veku dopisanih karakterjev, ki naj bi po zaključku znane drame s križem zapustili Palestino: Marija Magdalena, Marija (mati apostola Jakoba mlajšega), Marija Saloma (mati apostola Jakoba starejšega in Janeza evangelista) - tri ženske, prisotne ob križanju; nato Sarah, temnopolta egiptovska služabnica Marije Salome in Matije Jakobove, pa Marta in Lazar ("Jezus je ljubil Marto , njeno sestro [Marijo Magdaleno?] in Lazarja" Jn 11, 5), ter Maksimin (ponovno ga bomo srečali čez par dni) in slepi Cedonij (spet lik, ki si ga je izmislila provansalska mitologija in ga identificirala kot slepca, ki ga Jezus ozdravi v Betsajdi (Mk 8,22)).

Plaža v Stes-Maries-de-la-Mer

Zakaj bi to lahko bilo približno zanimivo? Jah, prav te provansalske legende o invaziji Marij so bolj ali manj vir modernih kvazi-mitologij o Jezusovih francoskih potomcih (Sveta kri in sveti gral: Merovingi naj bi bili potomci Jezusa in Marije Magdalene, potem pa je to štorijo prevzelo tisoč šund romanov, z Da Vinci Code na čelu, kjer Sarah nastopa kot hči Marije M. in Jezusa ...) Ok, ni več zanimivo.

Camargueški konji

Pa Sarah? Sara je bolj zanimiva - prvič se menda pojavi v verzijah legende o nasedlih Marijah v 16.stol. Katoliška cerkev je ne priznava za uradno svetnico, vsekakor pa so jo za svojo zavetnico vzeli francoski Romi in sploh vsi moderni nomadi :) Znana ciganska fešta 24.in 25. maja (v čast M. Jakobovi) in konec oktobra (M.Saloma); a prava zvezda fešte je v obeh primerih v resnici Sarah!

Camargue, riževo polje

Provansa

2007-04-27T10:34:00.000+02:00

Po Viamichelin, Ljubljana-Arles: 9h53min, 1048 km, 61,2 EUR cestnin. Tam nekje.

Zelo priporočljiv Hotel de l'Amphiteathre ...

... v neposredni bližini - Amfiteatra!

Spat.

Botaniziranje

2007-04-23T20:42:00.000+02:00

»[...] obstajata dva različna načina znanstvene misli, ki seveda nista odvisna od neenakih stopenj razvoja človekovega duha, ampak od dveh strateških ravni, na katerih se narava prepusti naskoku znanstvenega spoznavanja: ena se približno prilega ravni zaznavanja in imaginacije, druga pa je zamaknjena; ... ena je zelo blizu čutni intuiciji, druga pa je od nje bolj oddaljena. Vsako razvrščanje se dviga nad kaos.« Levi-Strauss, Divja misel

Nedelja, Slavnik

Polygonatum multiflorum (Salomonov pečat)

Ne moreš verjeti, koliko raziskovanja je bilo potrebnega za teh par informacij, za katere niti ne bi zastavil akademske reputacije. ;) Pa vedno me je zanimalo, od kod to čudno ime. Torej. Kaj sploh je Salomonov pečat? Po hebrejski legendi, katere najstarejši pisni vir je talmudsko oz. mišnaistično besedilo (Git 68 a,b - ne trudi se, ne boš ga našel na netu) , je kralj Salomon posedoval pečatni prstan z vgraviranim najvišjim božjim imenom, ki mu je dajal moč nad demoni. Med arabskimi viri, kjer so bile legende o Salomonu zelo priljubljene (najdemo jih tudi v zbirkah 1001 noči) med drugim opisujejo prstan kot sestavljen iz dveh plati, železne in medeninaste; s prvo je obvladoval zle, z drugo pa dobre duhove. (Več o tem v tej izredno slastni vsevedki.) Ni pa videti kakšne neposredne povezave z rastlino. Drug pomen Salomonovega pečata je simbol pentagrama ali heksagrama - simbola sta se očitno večkrat uporabljala enakovredno. Latinsko rodovno ime poligonatum (mnogokotni), ki meri na členasto koreniko, bi lahko kakšnega evropskega učenjaka vodilo do salomonskega prevoda, ki se je nato ustalil po vseh evropskih jezikih. A to je le moja spekulacija. Nedvomno bolj avtoritativna britanska klasika gospe Maude Grieve iz l. 1931, A Modern Herbal , omenja tri interpretacije. Dr. Prior naj bi tako trdil, da ime izhaja iz "'koreninskih brazgotin, ki spominjajo na pečat, imenovan po Salomonu, ki ga omenjajo orientalske legende." Druga možnost, ki jo omenja avtorica, se nanaša na domnevno hebrejskim črkam podobna znamenja, ki se pojavijo, če koreniko prečno prerežemo na pol. Kralj Salomon je spoznal zdravilno vrednost rastline in na tak način vanjo vtisnil svoj pečat kot znamenje prihodnjim rodovom. Najbolj prozaična pa je razlaga gospoda Gilberta: ker so rastlino uporabljali za zdravilne obkladke, so v resnici ti obkladki "pečati" modrega kralja.

Narcissus exsertus (Gorski narcis)

Skromni cvet za vse blogerje sveta.

Iris (Perunika)

Gospa Maude: rod je imenovan po boginji mavrice zaradi lepote in mnoštva barv, v katerih cvetijo različne vrste. Me je pa vedno nekoliko begal naš popolnoma nasproten prevod - Perun je vendar slovanski gromovnik, Votan, Zeus ... No ja, Snojev etimološki pravi : "(19.stol) Prevzeto iz hrv. perunika, kar je verjetno izpeljano iz imena boga Perun. Perun je bil slovanski bog groma in bliska. Perunika utegne biti poimenovana po Perunu zato, ker ima dolge in ostre liste, ki spominjajo na strelo." Tudi prav.

Dactylorrhiza sambucina (Bezgova prsasta kukavica)

Po imenu ne izstopa, a orhideje so pač vselej očarljive. Da naključja ne obstajajo, je razkril Gugl. Po Švedsko (!) se rastlinici menda reče Adam och Eva . Ker cveti v dveh različicah, rdeči in rumeni. Če sem prav razumel.

Pssst ...

2007-04-15T21:29:00.000+02:00

... večeri se!

Delta Soče

2007-04-10T18:33:00.000+02:00

Tudi krasna hči slovenskih planin se nazadnje postara, zadelta, zamočviri in razlije v jadranski ocean. Izliv Soče pri Tržiču - ne zgolj močvirje, to je slano mokrišče, natura2000, naravni park, piknik plac, ptičji raj in nasploh močno prijetna lokacija.

Laguna proti Tržiču

Soča, malo tiste pastelne modrine pa se je vseeno še drži.

Mokrišče, ne močvara! Politična korektnost je povsem upravičena. Par hektarov nekdanjih njiv na lagunskem otoku Isola della Cona so v devetdesetih ogradili in prepustili naravi. Ob robovih območja so urejene preže za birdwatcherje. (Tule sem posnel nekaj zvokov.)

Žabji dom

Romanski baptisterij v bližnjem Gradežu. Mesto je starodavno, v pozni antiki so ga ustanovili begunci iz Akvileje, ki so se iz celine umikali v varnejšo laguno. Grado je bil prvo izhodišče za "kolonizacijo" lagune, torej tudi za ustanovitev Benetk. Zanimiva je zgodba o akvilejskem patriarhatu, ki je imel sedež v Gradu, a prepustimo jo vsevedki. Nikakor pa ne spreglej ostankov starokrščanske in dveh romanskih bazilik!

Glavna ulica, kjer se najde čisto korektne gostilne, odprte tudi popoldne! (Travme popoldanskega prehranjevanja v Italiji ...)

Ugodna lokacija. (Tole kupujeva za spomladansko rezidenco.)

BK & Onstran

2007-04-08T21:53:00.000+02:00

Ali je Lahinja pri Pustem Gradcu najbolj fina mikrolokacija ravninskega dela Bele Krajine? Prav mogoče, sicer pa so mi tisti kraji v celoti precej pri srcu. Peter recimo BK ne mara, trdi, da je nedoločna, niti alpska niti mediteranska, ter polna amorfne neopodeželske kvaziarhitekture. Slednje nesporno drži; kar se tiče geografske identidete BK, pa bi raje rekel neulovljiva, skrivnostna.

Lahinja ...

... pri Pustem Gradcu

Izvir

Priprave na ritualni obred, povezan s čaščenjem hrane

Prav blizu čez mejo teče reka Dobra. A njen kanjon bo zaradi nastajajoče hidrocentrale kmalu preteklost :( . Kot pravijo okoljevarsveniki: "Predobra za tako malo struje" !!!

Reka Dobra

Beka, Ocizla

2007-04-02T18:17:00.000+02:00

Ta dva kraja s čudnima imenoma sta pravi kraški stereotip - na hribu vas, v vrtači jama. Čeprav strikno gledano nista čisto na krasu, temveč v "območju kontakta med paleocenskim apnencem in eocenskim flišem na nadmorski višini 350 m na jugozahodu Slovenije". (Acta Carsologica XXXIII/II) Beka: menda vrbova šiba za povezovanje trte ali morda tudi kar vrba, Ocizla: kdo ve.

Jama

Potok se konča in s slapom ponikne v podzemlje.

Mali naravni most

Ob vrnitvi iz podzemlja; višnja?

Beka ...

... in Ocizla.

Planinca

2007-03-18T21:50:00.000+01:00

O tej zelo simpatični zgradbi nisem našel prav veliko podatkov, a tule navajajo lokalno legendo, da naj bi kapelo zgradil ižanski grof na mestu, kjer je čudežno preživel napad medveda. Svašta. (Je pa gotovo res, da sva z Lejlo na enem prejšnjih pohajanj srečala čredo kapitalnih jelenov.)

Tomaževa kapelica

Ledena jama

Kamniti zajec?

Miramar

2007-02-18T22:24:00.000+01:00

Odkritje glede sprehajalnih tur: fenomenalna riva med Trstom in Miramarom!

Barka in kip

Cinque terre

2007-02-01T22:03:00.000+01:00

Vernazza

Corniglia

In prvo zelenje letos na pešpoti med vasema.

Cortina 007

2007-01-30T21:10:00.000+01:00

For Your Eyes Only. Tista terasa!

Ljubljanski maraton

2005-10-23T21:32:00.000+02:00

Po nekem čudežu mi je dejansko uspelo preteči pol maratona, torej 21km v 1h56min. Čeprav ni ravno tura, je bila kar tura.

Z Darjo pred štartom

In ob štartu.

"Najnevarnejša cesta na svetu"

2005-07-22T20:52:00.000+02:00

Precej zanikrn blogeraš sem. Par tur pa je le treba omeniti, četudi za nazaj. Precej nazaj. Na prvem mestu je gotovo epski spust po t.i. najnevarnejši cesti na svetu. Od La Paza do Coroica, par tisoč višinskih metrov spusta iz bolivijske Visoke planote proti Amazoniji. Iz MTB vidika zadeva v resnici ni posebej nevarna, pač dolg spust po makedamski cesti. Epski moment je v najinem primeru dodalo slabo vreme, blato in predvsem vožnja nazaj gor (s kombijem), ki je bila definitivno najnevarnejši del poti.

Zajtrk, ko je vse izgledalo še precej nedolžno

Spust se začne na prelazu dobrih 4500m.n.m. Megla, začelo je snežiti.

Počasi navzdol.

Sneg je prešel v dež, dež v blato. Veliko blato.

In tako smo se pripeljali...

V blatno vas na koncu blatne ceste, najnevarnejše ceste na svetu. Ha.

Prečenje Golica-Dovška rožca

2005-06-05T17:42:00.000+02:00

Paternujeva »tura za največje ekstremiste, vajene vsega hudega«. Mi smo se je po priporočilih iz Jiržijeve strani lotili v obratni smeri, od Golice proti Dovški Rožci. S tem pridobiš odličen spust iz Rožce po planinski poti v Dovje, se nam je pa včasih zdelo, da bi bilo morda lahko samo prečenje v obratni smeri bolj tekoče. Bomo videli naslednjič. Or not. Kakorkoli, ko malce pozabiš na pogosto sestopanje in nadležno prenašanje bicikla, je to zame definitivno ena izmed »top 5« tur pri nas.

Okoli 150 višincev dolgo nad Jekljevim sedlom je v obrnjenih vlogah užival bajk

Panorama s kolesom in narcisami (Mimogrede, Jesenice se razglašajo za »mesto jekla in cvetja«. Torej v stilu.)

Pod Hruškim vrhom, nedolgo za defektom nosilc-menjalnika

Pod Belo pečjo nad Dovjim

Rab

2005-05-04T21:53:00.000+02:00

Ne da vmes nismo nič migali, ampak dejansko se pravi užitek kolesarjenja začne šele, ko se sneg stopi, trobentice odcvetijo, in se začnejo pariti brancini. Prvomajske počitnice na Rabu. Oprema: švin in felt. Kilometri: zmerni.

Gozdnati polotok Kalifront. Lejla našla zelo lepo singlo do morja...

...in bila poplačana...

...kot nekoliko kasneje tudi jaz.

Out-of-season-beach-riding

Slavnik

2005-03-13T09:17:00.000+01:00

Tale pa je bila bolj neuspešna. Proti pričakovanjem je bila cesta iz Kozine še močno zasnežena, predvsem pa je bil problem v snegu – mehka žlubodra, po kateri je bilo nemogoče voziti navzgor. Nekje na pol poti (pri tistem kratkem klancu navzdol) sva odnehala. Mahnič pivo.

Jernej glisira po plundri

Proti jugu – bistveno bolj kopno.

Popolnoma moker.

Krim

2005-03-06T23:07:00.000+01:00

Otvoritev sezone. Zimska tura. V teh okoliščinah si tudi dobri stari Krim zasluži omembo. Snega je bilo na vrhu kakšen meter, cesta splužena in posuta. Spust po planinski poti iz vrha in čez krvavice pa kar zanimiv, saj je bila vozljiva gaz široka (oziroma ozka) natančno dve stopali. Če si zapeljal ven, je običajno sledil spektakularen padec - na srečo na mehko. Neke vrste snežni "north shore", je zadevo poimenoval Jernej.

Srečna lastnika novih GTjev

Ni panike. Najbrž.Krvavice.

Gibanje ni užitek

2000-02-22T13:26:00.000+01:00

Vsekakor se zdi, da gibanje ni nekaj popolnega ..., gibanja so nepopolna in se med sabo razlikujejo po obliki, če je res "od kod" in "kam" tisto, kar pogojuje obliko gibanja. Nasprotno pa je oblika uživanja v vsakem poljubnem trenutku popolna. Iz tega jasno sledi, da sta uživanje in gibanje nekaj različnega. Nikomahova etika X.

Nomad

2000-02-17T15:49:00.000+01:00

Tudi nomad ima teritorij; sledi ustaljenim potem; potuje od ene točke do druge - vodne točke, točke prebivališča, zbirne točke, itd. Toda vprašanje je, kaj je v nomadovem življenju načelo in kaj zgolj posledica. Prvič, čeprav točke določajo potek poti, so strogo podrejene potem, ki jih določajo, kar je ravno obratno od sedentarnega stanja. Napajališče, točko vode dosežejo le zato, da bi jo pustili za sabo; vsaka točka je kretnica in obstaja le kot kretnica. Pot je vselej med dvema točkama, toda ta vmes je sam zase povsem konsistenten, deležen tako avtonomije kot svoje lastne smeri. Življenje nomada je intermezzo. ... Nomad nikakor ni isto kot migrant; kajti migrant v principu potuje od ene točke do druge, pa čeprav je druga točka negotova, nepredvidena ali nejasno določena. Nomad pa potuje od točke do točke le posledično, točke so zanj le kretnice vzdolž tirnice. Čeprav se nomadi in migranti na različne načine mešajo ali tvorijo skupne agregate, njihovi vzroki in pogoji zato niso nič manj različni. Deleuze - Guattari, Tisoč platojev

2000-02-15T15:03:00.000+01:00

Kam je treba potovati. - Neposredno samoopazovanje še zdaleč ne zadostuje, da bi spoznali samega sebe: potrebujemo zgodovino, kajti preteklost se v nas preliva v stoterih valovih; sami nismo vendar nič drugega kot to, kar v vsakem trenutku občutimo v tem prelivanju. ... Zadnja tri stoletja z vsemi slvojimi odtenki kulture in lomljenji žarkov zelo verjetno živijo še naprej v naši okolici: hočejo le, da jih odkrijemo. ... Kdor po dolgem vadenju te umetnosti potovanja postane stooki Argos, bo na koncu prav povsod spremljal svojo Io – namreč svoj ego – in v Egiptu in Grčiji, Bizancu in Rimu, Franciji in Nemčiji, v času selitev ljudstev ali stalno naseljenih ljudstev, v renesansi in reformaciji, v domovini in tujini, še več, v morju, gozdu, rastlinah in gorah znova odkrival popotniško pustolovstvo tega nastajajočega in spremenjenega ega. Tako postane samospoznavanje z vidika vsega preteklega nekakšno vsespoznavanje. Človeško, prečloveško, str. 394

2000-01-15T15:13:00.000+01:00

Popotnik. - Kdor je vsaj delno dosegel svobodo uma, se na zemlji ne more počutiti drugače kot popotnik, - četudi ne kot potnik k zadnjemu cilju, kajti ta ne obstaja. Bržkone pa hoče gledati in imeti odprte oči za to, kaj vse se pravzaprav dogaja na svetu; svojega srce zato ne sme pretrdno obesiti na vse posamično; v njem mora biti nekaj popotniškega, ki se veseli spreminjanja in minljivosti. Seveda doživi takšen človek tudi hude noči, ... toda temu sledijom kot nekakšno plačilo, užitka polna jutra drugih krajev in dni, ko že ob prvi jutranji sivini vidi v meglici, ki ovija gorovje, mimo poplesavati roje muz, ko mu, potem ko se s spokojnostjo dopoldanske duše mirno sprehaja pod drevesi, z njihovih vrhov in krošenj v naročje padajo same dobre in svetle stvari, darila vseh tistih svobodnih duhov, ki domujejo na gori, v gozdu in samoti in ki so, tako kot on, na zdaj razigran in spet drugič zamišljen način modreci, popotniki in filozofi. Človeško, prečloveško, str. 301.