Arles, Camargue

Kot me je že pred potjo opozoril sosed: tisti kraj ima posebno svetlobo. Kako primerno, da je Arles fotografska prestolnica Francije. Prvič, tam je najboljša fotografska šola, École Nationale Supérieure de la Photographie; drugič, absolutno centralni vsakoletni fotografski dogodek, Rencontres d’Arles. Pa Voies Off, mlajši avtorji, močno zanimivo! Trenutno pa sedmi festival foto nagic in nagcev, tokrat posvečen fenomenalnemu Jeanloupu Sieffu; žal zamudila za par dni.


La grande ecole

No, ne bodimo sentimentalni. Šola je off, so počitnice, je sobota, tržni dan. Školjke? Ne v celoti. Posebej zanimiva je zadeva zgoraj levo, "Les violets". Francozi jedo marsikaj, tole pa je vrsta kozolnjaka, Microcosmus sabatieri. Ne dam roke v ogenj, ampak spominja me na neko zadevo, ki mi jo je enkrat dal za probat ribič na tržnici v Rijeki, ko sem ga spraševal, kaj je ta meni neznana žival. Zadevo, imenoval jo je "morsko jaje", sem (surovo) pogumno pogoltnil in se v nadaljevanju dopoldneva moško boril s slabostjo. Sicer pa naj bi imelo nore afrodizične lastnosti;).


Tržni dan v Arlesu

Svetlobo Arlesa je izkoriščal Van Gogh. Vincentova hiša, Nočni Arles, Most, itd - dvesto slik in sto risb! Tole pa je eden izmed azilov, kamor se je mojster zatekal v obdobjih tesnobe. Vrt je upodobljen. Danes galerija.


Espace Van-Gogh

Mesto se izteče v legendarni Camargue, ogromno močvirnato delto Rone.


Plamenci v slani laguni Etang de Gines

Mistral o Kamargi (Mireja, 10. spev)

"Po sinji kupoli od vzhoda
blešči se sonce do zahoda,
močvirje krona, ki na njem ne živi nič;
le včasih prav na robu neba
zagledaš sivega galeba
in senco kril, ali pa zgreba
po mlakah dolgonog in samotarski ptič."




Elegantni ptiči!

Po provansalski legendi naj bi se v Camargue, pri današnjem mestecu Les Saintes-Maries-de-la-Mer, izkrcala ladja s celo kompanijo svetopisemskih in v srednjem veku dopisanih karakterjev, ki naj bi po zaključku znane drame s križem zapustili Palestino: Marija Magdalena, Marija (mati apostola Jakoba mlajšega), Marija Saloma (mati apostola Jakoba starejšega in Janeza evangelista) - tri ženske, prisotne ob križanju; nato Sarah, temnopolta egiptovska služabnica Marije Salome in Matije Jakobove, pa Marta in Lazar ("Jezus je ljubil Marto , njeno sestro [Marijo Magdaleno?] in Lazarja" Jn 11, 5), ter Maksimin (ponovno ga bomo srečali čez par dni) in slepi Cedonij (spet lik, ki si ga je izmislila provansalska mitologija in ga identificirala kot slepca, ki ga Jezus ozdravi v Betsajdi (Mk 8,22)).


Plaža v Stes-Maries-de-la-Mer

Zakaj bi to lahko bilo približno zanimivo? Jah, prav te provansalske legende o invaziji Marij so bolj ali manj vir modernih kvazi-mitologij o Jezusovih francoskih potomcih (Sveta kri in sveti gral: Merovingi naj bi bili potomci Jezusa in Marije Magdalene, potem pa je to štorijo prevzelo tisoč šund romanov, z Da Vinci Code na čelu, kjer Sarah nastopa kot hči Marije M. in Jezusa ...) Ok, ni več zanimivo.


Camargueški konji

Pa Sarah? Sara je bolj zanimiva - prvič se menda pojavi v verzijah legende o nasedlih Marijah v 16.stol. Katoliška cerkev je ne priznava za uradno svetnico, vsekakor pa so jo za svojo zavetnico vzeli francoski Romi in sploh vsi moderni nomadi :) Znana ciganska fešta 24.in 25. maja (v čast M. Jakobovi) in konec oktobra (M.Saloma); a prava zvezda fešte je v obeh primerih v resnici Sarah!


Camargue, riževo polje