La Lubiane

Piere Vidal karakterizira provansalski feeling ...

Z vsemi pljuči vdihavam
zrak, ki iz Provanse polje;
kajti zdi se mi najbolje
prav vse, kar od tam prihaja.
In ko hvalijo ta kraj,
se razlezem v smehljaj,
tako se duša mi naslaja.

Okolica Vencea

... in nadaljuje z geografsko določitvijo:

Ne poznam pokrajine bolj mile,
kot je ta, ki gre od Rone
proti Venceu, ter jo morje
in Durence zapirata: pile
bi moje oči to slast za vedno!
Tu srce sem pustil in besedo,
zanjo, ki nesrečnikom pomaga.

Vence

Povsem naključno oziroma sledeč Michelinu je Vence dejansko tudi zadnja postojanka najine provansalske poti. Omeniti velja vsaj gostilno Le Vieux Couvent in nenavadno ime krajevnega vodotoka: La Lubiane! Nekoč bom poiskal izmuzljivo publikacijo Franceta Bezlaja Slovenska vodna imena (po cobisss: 1958, separat), mogoče ima kaj povedati na to temo ... Kakorkoli, od oka bi stavil na etimologijo iz alluvies ali adluvies, poplavna voda ...


Saint-Paul de Vence, razgled proti Cagnes-sur-Mer

Saint-Paul je nekoliko drugačna zgodba - mogoče je še najbolj primeren izraz za to stanje muzeifikacija. Pa nočem reči, da vas ne bi bila čedna, nasprotno. Samo nekaj si ji je zgodilo, zaradi česar ne deluje več kot realno bivališče, ampak kot, kaj pa vem, artefakt. V resnici je kar nekaj krajev na tem koncu, ki se jim je to zgodilo.


Saint-Paul, prodajna galerija

Med drugim je očitno, da je Saint-Paul nekakšno središče art tradea. Koliko je stvar resna in koliko je pofla, težko presodim - no, vsekakor je pofel v večini, vsaj kar se tiče zadev, ki so na očeh. Po drugi strani pa sva se recimo z Lejlo zapletla v pogovor z starinarko, ki je prodajala resne zadeve. In pod resne mislim resne, kot recimo rdeče črna atiška vaza iz četrtega stol. ali helenistične plastike ...


Muzej Fundacije Maeght

Je pa Saint Paul za svojo bazo izbral eden ključnih pariških gleristov Aime Maeght v času, ko je klasična moderna umetnost prav-tu močno dogajala. Za zbirko delc svojih frendov Giacomettija, Mirója, Chagalla, Braqueja in drugih mu je prijatelj Sert sprojektiral tole hišo. Neverjetna zadeva.


Hiša z rogovi


Akvarij v Musee Oceanographique v Monacu

Najbolj centralni del Riviere, torej recimo med Nico in Monacom, ob morju povezujejo tri vzporedne ceste. Prva, Corniche Inferieure, gre ob morju, druga, Moyenne Corniche leži malo višje, najvišje nad morjem pa se vije legendarna Grande Corniche. Tu divjata Grace Kelly in Cary Grant v To Catch a Thief ... Na fotki levo Cap Ferrat, desno Eze.


La Grande Corniche

Eze je še en tak kraj, za katerega bolj ali manj velja ob Saint Paulu omenjeno. Je pa historično ena prvih turističnih vročih točk na Obali - med drugimi je tu letoval Nietzsche, ki naj bi, tako lokalna legenda, na svojih sprehodih med Ezeom in morjem zasnoval tretji del Zaratustre. Še nekoliko zaneslivejši vir navaja, sklicujoč se na korespondenco, da je Nietzsche na tej poti sestavil poglavje "O starih in novih tablah". Denimo: "Okoli sebe zapiram kroge in svete meje; čedalje poredkejši se vzpenjajo z menoj na čedalje višje gore: zidam gorovje iz čedalje bolj svetih gor. - Ampak kamor se že hočete vzpenjati z menoj, o bratje moji: glejte, da se ne bo z vami vzpenjal kak prisklednik!"



Nietzschejeva pot

Nietzsche o Nici:"Pred nekaj dnevi sem se zavedel, da to mesto, ki ga ne morem več zamenjati za nobeno drugo, v svojem imenu vsebuje zmago. In ko boš slišal, da, da se trg, na katerega se odpirajo moja okna, imenuje 'Trg Fokejcev', se boš morda kot jaz nasmehnil resnično velikanskim kozmopolitanskim implikacijam tega imena. In resnično so se nekoč tu naselili Fokejci. A vendar, v teh imenih odzvanja nekaj zmagovitega, nekaj ultra-evropskega, nekaj zelo tolažečega, kar mi govori 'Tu si na svojem pravem mestu'. (D.F. Krell, The Good European - Nietzsche's Work Sites in Word and Images, Universitiy of Chichago Press 1997)


Nica